Autosomal Dominant Polycystic Kidney Disease

pri perzijskih /eksotičnih kratkodlakih mačkah

* * *     PKD/ADPKD     * * *

 

Download:   Word Document --- Rich Text Format (RTF)


Kaj je Polycystic Kidney Disease - "PKD"

Polycystic Kidney Disease je dedno obolenje ledvic, ki so ga odkrili pri perzijskih in eksotičnih kratkodlakih mačkah. Mačji PKD je bil občasno omenjan v strokovni literaturi od leta 1967, vendar do dejanskih raziskav te bolezni ni prišlo do leta 1990, ko je v univerzitetno kliniko ameriške zvezne države Ohio prišla bolna perzijska samica s simptomi odpovedujočih ledvic. Njeni potomci so tvorili kolonijo, na kateri so raziskovalci preučevali PKD.

Kako se postavi Diagnoza PKD

PKD se najlažje in že v zelo zgodnji fazi razvoja lahko odkrije z uporabo ultrazvoka. Za pregled mačke se ji obrije nekaj dlake na predelu med trebuhom in bokom na vsaki strani, nato pa se z ultrazvokom ugotovi morebitna prisotnost cist na ledvicah. Potrebnih je le nekaj minut pregleda z morebitno minimalno uporabo pomirjevalnega sredstva. Zelo pomembno je, da pregled opravi izkušena oseba s pomočjo primerne opreme! V takšnem primeru je zanesljivost diagnoze z ultrazvokom po starosti 10 mesecev 98 odstotna. Frekvenca sonde mora biti 7,5 MHz – 10 MHz, z ločljivostjo sivih tonov 256. Pri višjih frekvencah so podrobnosti bolj razločno vidne. DNA test za ADPKD pri mačkah trenutno še ni na razpolago.

Kaj ta bolezen povzroea pri mačkah

Polycystic Kidney Disease je počasi napredujoča bolezen. Klinično se običajno pokaže pozno v življenju mačke in sicer s povečanjem ledvic in odpovedovanjem njihovega delovanja pri povprečno sedmih letih starosti. Bolezen je dedna, ciste pa so prisotne od rojstva dalje. Velikost cist je lahko zelo različna: od manj kot enega milimetra do nekaj centimetrov; s časom se število in velikost cist veča. Težave nastopijo, ko začnejo ciste rasti in s tem povečujejo ledvica, zaradi česar se slabša njihovo delovanje. Končna oblika bolezni povzroči odpoved ledvic. Nekateri od kliničnih znakov bolezni so slabo počutje, slab apetit, zelo velika žeja, močno povečana količina izločenega urina in izgubljanje teže. Starost, pri kateri obolele mačke pokažejo znake bolezni, je lahko zelo različna. Pri nekaterih se PKD razvije tako pozno v življenju, da poginejo zaradi drugi razlogov - preden nastopi odpoved ledvic. Kadar ciste rastejo in mački povzročajo zdravstvene težave, je končna odpoved ledvic zanesljiva.

Kako vzreditelj izloči PKD iz vzrejne kolonije/mačkarne

PKD je razmeroma lahko izslediti in izločiti iz vzrejne populacije, ker to bolezen povzroča dominanten gen, ki ni vezan na spolni kromosom. Za vse vzrejne živali je priporočljiv pregled z ultrazvokom, da se odkrije morebitna prisotnost cist na ledvicah. Najhitrejši način izločitve problema je s sterilizacijo oziroma kastracijo prizadetih živali in z vzrejo zgolj PKD-negativnih živali. PKD negativna mačka genetsko ne nosi PKD! Če pa je določen vzrejni samec ali samica, ki nosi PKD gen, izredno pomemben za nadaljno vzrejo, še vedno obstaja možnost, da ima PKD-negativne mladiče. Da bi maček s PKD lahko imel PKD negativne mladiče, mora sam biti heterozigot za PKD, pariti pa ga moramo s PKD negativno mačko.

Prosim, preberite si več o tej bolezni v članku "Autosomal Dominant Polycystic Kidney Disease in Persian Cats"; avtorji: Dr David S. Biller, Dr Stephen P. DiBartola in Wilma J. Lagerwerf. Članek je bil objavljen v reviji Cat Fanciers' Magazine februarja 1998, lahko pa ga najdete tudi na spletnih straneh CFA na internetu. Še dva članka o tej bolezni: Biller DS in sodelavci; "Inheritance of Polycystic Kidney Disease in Persian Cats, Journal of Heredity, 1996 Jan; 87(1): 1-5 in Eaton KA in sodelavci; "Autosomal Dominant Polycystic Kidney Disease in Persian and Persian-cross Cats, Vet Pathology 1997, Mar; 34(2): 117-126.

Kaj lahko storite VI

Razsikovalci predvidevajo, da je PKD pri perzijkah in eksotih bolj pogost kot kažejo trenutne diagnoze. Ob nadaljnih raziskavah in objavljenih informacijah o tej bolezni lahko vzreditelji in veterinarji s skupnimi močmi poskrbijo za PKD-negativne vzrejne programe.

VI lahko pri tem pomagate! Vl lahko pri veterinarjih testirate svoje mačke z ultrazvokom in se odločite za čimprejšnjo vzrejo iz PKD-negativnih staršev.


Tekst in oblikovanje: © David S. Biller, DAVM, DAVCR, Kansas State University in Marie Thiers,
S*Sequoyahs Persians, Sweden – prevod Alenka Unk, Planika Persians, Slovenija